Silva Copič

Silva Copič je z dolgoletnim službovanjem na OŠ Otlica, kjer je bila profesorica likovne umetnosti, postala del Gore. Je pa tudi del likovne kolonije Umetniki za karitas, saj jo vsako leto obogati s svojim ustvarjalnim prispevkom.

Silva Copič je zapisana klasičnemu slikarskemu mediju. Osebno čuteče se sprehaja po svetu zunanjega in brska po preteklosti. Tako kot se miselno potaplja pod povrhnjico, tudi v likovno formalnem smislu izbira tovrsten način. Njene slike namreč v svojem genskem zapisu ohranjajo palimpsestni pristop, saj avtorica »lušči« plasti in pod njimi odkriva zgodbe in najde akterje. Figuralni liki prihajajo na slikovni oder kot ostaline starih fresk. Prepoznavni so, čeprav mestoma učinkujejo na nivoju prividnega in zbledelega ter ne premorejo jasno izrisane konture. Artikulirani so s segmentiranimi potezami, s komponiranjem nanosov pastelnih barv, ki premorejo različne smeri, intenzite in teksturalne vrednosti. Figuralni fragment lebdi na modrini slikovnega polja kot prizor večnosti in neskončnosti, kot materialnost, ujeta v duhovnost. Moč barv in njihova izpovednost prideta še posebej do izraza v kontrapunktu med obrobjem in okruškom preteklosti, ki zajame osrednji del slikovnega polja. Avtorica tudi sicer daje poudarek likovnim izraznim sredstvom, ki ji v uravnoteženih kompozicijah omogočajo zlitje zunanjega, občega in razumskega ter notranjega, osebnega, emotivnega, pa preteklosti in sedanjosti, statike in dinamike, globine in površine.

Scroll Up